Denarja ne moreš ne jesti ne piti. Voda je bila zadnji naravni vir, ki se je izogibal tržnim zakonitostim. Avstralci so temu naredili konec. Napočil je čas za vse večje dobičke in bogatenje. Starešina aboriginskega plemena Ngarrindjeri Muggie pravi: »Voda je del naše identitete, je del nas, del naše zgodovine. Danes je drugače. Ni nam všeč, da je Avstralija razvila vodne trge, to nam sploh ni všeč. Kaj pomeni trgovati, prodajati vodo? To je norost, pohlepnost. Ne moreš jesti in piti denarja.
000 odjemalcem, ki so potem hodili po vodo v cisterne na ulicah Londona. Ljudje so bili ogorčeni. A trg se za to ni zmenil, trg hoče samo služiti denar. Deset let pozneje so sprejeli zakon, ki je britanskim podjetjem prepovedoval, da neplačnikom prekinejo dotok vode. Toda to ni ustavilo borznih agentov. Nasprotno. Na začetku leta 2000 se je pojavila nova generacija vlagateljev v vodne vire: zasebni in delniški skladi oziroma – oderuški skladi. Požrešni so in nikomur niso odgovorni. Ustanovijo jih za obdobje desetih let in v tem času morajo kar se da povečati donosnost. Nato pa poiščejo novega lastnika. V njih je ogromno mednarodnih vlagateljev, ki nikoli niso stopili na britanska tla.
Finančni svet pa pod pretvezo reševanja sveta vsiljuje svojo revolucijo: želi zvišati ceno vode in ustvariti trg, podoben naftnemu. »Voda pada z neba, torej mora biti zastonj, « je očitno že malce zastarelo razmišljanje. Finančniki se zagovarjajo, da v naravi najdemo tudi diamante, pa vendarle niso zastonj. Da je voda finančni produkt, trdijo kapitalistične glave. Zato je nastal »vodni trg«, na katerem prodajajo megalitre vode.
Avstralija in Francija prvi četrtfinalistkiSpletno mesto uporablja piškotke, s katerimi izboljšujemo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo vsebine. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Piškotki, ki so nujno potrebni za delovanje spletnega mesta Ti piškotki so nujni za pravilno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti.
Za vodo so porabljali vedno več denarja. Nekateri se niso znašli, niso razumeli zakonitosti in poslovanja vodnih trgov. Trg pa je neusmiljen. Prav tako vse višje temperature. Izobilje vode je preteklost. Ta »nora« ideja o trgovanju z vodo se je rodila na jugovzhodu Avstralije, njenem najbolj sušnem delu, na univerzi v Adelajdi. »Vodo bo treba deliti, « pravi ekonomist Mike Young, oče avstralskega trga z vodo. »Pomanjkanje vode bo tudi v prihodnosti. Do leta 2050 naj bi imela več kot polovica sveta omejen dostop do vodnih virov. Izobilje vode je preteklost, « svari.
« ZDA so za posel. Tudi Wall Street se je pripravljal na prevzem avstralskega modela: spremeniti vodo v osnovno surovino in naj kotira na borzi. Nekdanji direktor banke Goldman Sachs Dean Dry je leta 2008 vodil konferenco: »Vedeli smo, da bo prebivalcev vedno več in da zaloge vode kmalu ne bodo več zadostovale. Zato so vodna podjetja ustvarila vodne trge. Vlagatelji so bili očarani nad močjo teh trgov. Je voda nova nafta? To vprašanje je aktualno, a nanj še nismo pripravljeni. « Goldman Sachs in vlagatelji so morali počakati – javnost leta 2008 še ni bila pripravljena. Počakali so na leto 2015 in mednarodni vrh o podnebni krizi v Parizu, na katerem so državni voditelji razglasili izredne podnebne razmere. Te pa narekujejo korenite spremembe, mar ne? Wall Street je krenil v napad. Ena največjih ameriških bank, Citigroup, je razglasila konec brezplačne vode.
To so bančniki, zavarovalniški agenti, direktorji pokojninskih in investicijskih skladov. Nad modrim zlatom imajo vse večji nadzor. Bančnika Davida Williamsa imenujejo kar »vodni tat«. Je lastnik velikanskih vodnih rezerv. V vodo je vložil 20 milijonov dolarjev. Pričakuje, da se bo zaradi intenzivnega poljedelstva njena cena več kot podvojila: »Če bo na svetu devet milijard ljudi, bodo Kitajci, Indonezijci in Indijci želeli več hrane, ki jo bomo morali intenzivno pridelovati, kar bo pomenilo več vode. In to, kako jo bomo regulirali in razdeljevali. « »To je vrnitev v srednji vek, v čas tlačanov in gospodarjev, « se pritožuje propadli avstralski pridelovalec mleka.
Redno so si izplačevali visoke dividende, torej so bila ta podjetja kot nekakšni bančni avtomati – in so to še vedno. Ta podjetja so nas grdo ogoljufala. « Avstralija tudi zaračunava vodo kmetom. Najbolj vroča celina na planetu podnebne spremembe najbolj občuti. Suša je del vsakdana. Avstralci pa so vse bližje »jutrišnjemu svetu«, v katerem bo voda redek in drag naravni vir. Kmetje v Novem Južnem Walesu morajo vodo za živino kupovati na zasebnih trgih. Voda za eno leto stane živinorejca pol milijona dolarjev.
Francija - Avstralija: Svetovno prvenstvo Katar 2022 - Nogomet, Prenos tekme v živoNogomet Svetovno prvenstvo Katar 2022Al Janoub Stadium (Al Wakrah) FIFA 4. | 1. 05bn FIFA 38. | 39m #1 #4 Kdo bo zmagal Svetovno prvenstvo Katar 2022 V živo 19:50 Torek, 11-22-2022 TV Slo 2 / Slovenija FIFA – Katar 2022, Francija - Avstralija Kje gledati prenos tekme v živo Izberi kanal Uporabi Države / TV kanali možnost za izbiro TV kanalov.
Voda je zlato postalaPrihodnost je temna. Lansko poletje v Evropi je opozorilo na krizo, ki je terjala prvo žrtev: vodo. Povpraševanje po njej raste, ponudba pa upada. Prihodnost je temna, pravijo poznavalci: prvi vročinski val v Franciji že junija, zadušna vročina po vsem Združenem kraljestvu, 39 stopinj Celzija v Londonu, kar je rekord za julij, rekordi so bili preseženi tudi na Nizozemskem, v Belgiji, Italiji, vsa Evropa je težko dihala. Zemlja prestaja najtoplejše obdobje zadnjih dva tisoč let. Najbolj iskan naravni vir na planetu. V Franciji sta dve tretjini regij sprejeli ukrepe za zmanjšanje porabe vode. Kmetje so imeli uničeno žetev, drugi so se poskušali prilagoditi klimatskim spremembam. Danes namreč namenjamo kar 70 odstotkov vode za pridelavo človeške hrane. Voda je postala najbolj iskan naravni vir na planetu.
»Zato jo moramo natančno in pametno upravljati, da si bomo lahko zagotavljali hrano ter služili denar. « Mike Young je podnebne spremembe spremenil v pravi trg: »Če pada dež, cena vode pade, ker kmetje vedo, da jim ne bo treba namakati polj. Če pa je vroče, cena vode zraste. « Vodo zdaj kupujejo na borzi ali z njo kupčujejo. »Živimo v tekmovalnem svetu, « z zmagovalnim nasmeškom govori Young, »zato bodo morali tisti manj iznajdljivi opustiti kmetovanje. « Nam pa ni do smeha. In kaj bo Young potem jedel? Kdaj se bo to zgodilo pri nas? Kmalu? Vodni baroni ali vodni tatovi? Ti živijo v Melbournu.
Avstralija in Francija prvi četrtfinalistki - Šport TV
Pri tem ne vedo, ali bodo živino lahko prodali ali jim jo bodo uničili bolezen, vremenske neprilike. Kupovati morajo tudi vodo za zalivanje krme. Živina tistih, ki si tega ne morejo privoščiti, daje polovico manj mleka, krave stradajo. »Včasih je bila Avstralija dežela medsebojne pomoči, danes pa se bori vsak zase. Sploh zaradi vodne politike, « pravi pridelovalec mleka s praznimi vodnimi rezervami Bart Dohan.
Bo Francija do anticepilskih tenisačev bolj popustljiva kot
Dohan pravi, da je, kot bi igrali rusko ruleto. 350 evrov za milijon litrov. Avstralska vlada se je zaradi pomanjkanja odločila vodo omejiti. Vsako leto določi kvoto za glavne odjemalce – kmetovalce, industrialce, mesta. Kvote določi na podlagi njihovih potreb, obstoječih zalog in vremenskih napovedi. Z novim zakonom so se oblikovali novi trgi, na katerih pa lahko vsakdo kupuje dodatne deleže ali prodaja svoje.
Francozi in Španci slavili po podaljških, Nemci po veliki